Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zahtevo za oceno ustavnosti bodo v SDS-u in NSi-ju vložili, ko bodo odloki o razpisu teh dveh referendumov objavljeni v uradnem listu. To lahko stori najmanj tretjina poslancev.

Menijo, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o konoplji pa poudarjajo procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.

V SDS-u ocenjujejo, da je pomembno, da se do nadaljevanja referendumskih postopkov že v začetni fazi opredeli ustavno sodišče, podali bodo tudi predlog, naj ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno. Poslanec SDS-a Danijel Krivec meni, da ustavno sodišče lahko odloči do trenutka, ko začnejo teči referendumska opravila, "če je volja". "Če pa je cilj, da se na nek način zavlačuje, je pa tudi to možno," je dejal v izjavi za medije.

V SDS-u in NSi-ju bodo predlagali tudi zadržanje teh dveh referendumskih odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča. Če bi se ustavno sodišče odločilo za njuno zadržanje, bi se lahko izvedba teh dveh referendumov zamaknila, kar pomeni, da volivci o teh vprašanjih ne bi odločali skupaj z evropskimi volitvami 9. junija.

Sorodna novica Trije posvetovalni referendumi bodo na dan evrovolitev 9. junija

Državni zbor je namreč v četrtek razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah v DZ-ju in o rabi konoplje. DZ je odločil, da bodo referendumi potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo tako začeli teči 6. maja.

Takšno odločitev so podprli poslanci Svobode, ki so predloge odlokov tudi vložili, in poslanci Levice. V SD-ju, kjer so sicer z dopolnilom predlagali, naj se posvetovalni referendumi izvedejo novembra, so se glasovanja vzdržali. V SDS-u in NSi-ju so temu nasprotovali, s SD-jem pa delijo mnenje, da bodo teme referendumov v kampanji zasenčile evropske teme.

Cigler Kralj: 40 poslancev ne pomeni, da lahko počneš, kar se ti zljubi

"Če imaš 40 poslancev v DZ-ju, ne pomeni, da lahko počneš, kar se ti zljubi," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj. Opozicija je dolžna zaščititi parlamentarni postopek, ki je bil po njegovem mnenju s sprejetjem odlokov za te posvetovalne referendume "grobo kršen". "Vidi se, da celo njihovi partnerji v koaliciji pravzaprav niso zadovoljni, ampak niso imeli druge izbire," je dodal.

Z razpisom teh referendumov želi Gibanje Svoboda "zlorabiti in ugrabiti" volilno kampanjo za evropski parlament in zagotoviti višjo udeležbo, je prepričan Cigler Kralj. Vsa tri referendumska vprašanja so po mnenju NSi-ja zavajajoča in nimajo podlage v zakonskih rešitvah. "Volivke in volivci bi se čutili prevarane, ko bi ugotovili, da pravzaprav niso odločali o ničemer," je dejal.

Krivec poudarja, da so te referendumske pobude ob evropskih volitvah "nepotreben balast", na katere so volivci že odgovorili, zapisane so tudi v koalicijsko pogodbo. Tudi Cigler Kralj poudarja, da bi morala vlada zato ta vprašanja reševati sama.

Sajovic: To je legitimna pravica

"Od takrat, ko so izumili to, da drva več ne gorijo, smo od njih slišali že vse sorte," pa se je na te očitke odzval vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Sajovic je dodal, da je zahteva za ustavno presojo legitimna pravica opozicije. "Vedno znova me pa preseneča, zakaj se nekdo lahko tako boji demokratične volje ljudi in pa posveta o družbenih vprašanjih, ki so pomembna za vse," je dejal. Zagotavlja, da so se jih lotili skrbno in premišljeno. "Mislim, da smo tudi pravno in ustavno ravnali in razmišljali tako, kot je treba, navsezadnje so se na to temo oglasili že tudi eminentni slovenski ustavni pravni strokovnjaki," je dejal. Dodal je, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali v vsakem primeru.

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa je v četrtek za medije dejal, da so takšne zahteve tudi pritisk na ustavno sodišče. "Bi se v takem primeru ustavno sodišče moralo odločiti v zelo kratkem roku, ker bodo referendumski roki začeli teči že na začetku maja, tako da ne vem, kakšna je možnost uspeha za takšen predlog," je dejal.

SDS in NSi uresničila napovedi glede ustavne presoje treh referendumov

Ustavni pravnik Bardutzky: Zaradi posvetovalnega referenduma ne bo neustavnosti

Posvetovalni referendum je pravno neobvezujoč in posledično sam po sebi nima pravnih posledic. Zato ustavni pravnik Samo Bardutzky ob pobudi opozicije za ustavno presojo in zadržanje odlokov o razpisu referendumov o rabi konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pravi, da se zastavlja vprašanje, o čem bi odločalo ustavno sodišče.

Po mnenju predstojnika katedre za ustavno pravo Bardutzkyja je vprašanje o pristojnosti ustavnega sodišča glede presoje odlokov za razpis posvetovalnih referendumov zelo kompleksno. Spomnil je, da lahko ustavno sodišče presoja o splošnih aktih.

"Ustavno sodišče je že reklo, da je odlok o razpisu zakonodajnega referenduma splošni akt in povsem možno je, da se tudi v primeru razpisa posvetovalnega referenduma šteje za pristojnega. Toda posvetovalni referendum za razliko od zakonodajnega sam po sebi nima pravnih posledic. Zakonodajni referendum ima zelo otipljivo pravno posledico. Pri tem se lahko prepreči uveljavitev zakona, ki je bil sprejet v državnem zboru. Medtem pa so učinki posvetovalnega referenduma pravno neobvezujoči," je poudaril.

Zato je po mnenju Bardutzkyja zelo dobro vprašanje, kaj točno bi presojalo ustavno sodišče in kaj točno bi bila vsebina njegove presoje, "kajti ne moremo trditi, da bi zaradi posvetovalnega referenduma prišlo do neustavnosti," je dodal.

Spomnil je tudi, da zakon o ustavnem sodišču kot pogoj za zadržanje izvrševanja izpodbijanega splošnega akta zahteva, da se izkaže, da bi v tem primeru lahko nastale težko popravljive posledice. Zato se po mnenju Bardutzkyja v primeru posvetovalnega referenduma, ki nima pravno zavezujočih učinkov, postavlja tudi vprašanje, katere bi bile s pravnega vidika težko popravljive posledice, je dodal.

"Še vedno mora državni zbor, pa če se strinja s stališčem, izraženim na referendumu, ali ne, to pretopiti v zakon ali v neko drugo odločitev in šele takrat lahko nastanejo neke posledice. V tej fazi si težko predstavljam, kaj bi bile težko popravljive posledice," je poudaril.

Bardutzky: Gre za poskus majanja časovnice

Bardutzky sicer v napovedi opozicije vidi predvsem poskus zamajati časovnico izvedbe referendumskega dne. A glede tega po njegovem razumevanju ni ovir, da se recimo ne bi izvedel skupaj z evropskimi volitvami. "In dvomim, da bi ustavno sodišče interveniralo na tej točki," je dejal.

Ne glede na to pa meni, da ustavno sodišče ne bo zavrglo zahteve za presojo.

Ustavni pravnik Kaučič: Ustavno sodišče ne bo poseglo

Ustavni pravnik Igor Kaučič pa je ta teden za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija ocenil, da lahko ustavno sodišče odloča o odloku o razpisu referenduma, vendar samo v delu, ki se nanaša na njegovo izvedbo. O tem je v preteklosti že odločalo, ko je reklo, da referenduma ni mogoče izpeljati med počitnicami in dopusti, je opozoril v pogovoru za Radio Slovenija.

"Tokrat ne gre za to, zato mislim, da ustavno sodišče ne bo poseglo. Če bi opozicija želela vsebinsko presojo vprašanja, torej ali je posvetovalni referendum sploh dopusten, pa te pristojnosti ustavno sodišče nima. Ima ga samo za zakonodajne referendume," je dejal Kaučič.

V četrtek je DZ sprejel odloke o razpisu treh posvetovalnih referendumov. Opozicija pa je danes napovedala ustavno presojo dveh s predlogom za začasno zadržanje. Pri prvem gre za referendum o tem, ali bi z zakonom uredili pravico za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. V opoziciji namreč trdijo, da je vprašanje v neskladju z ustavo, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri drugem pa za referendum o rabi konoplje, kjer opozicija poudarja nestrinjanje s postopkom sprejemanja odloka na matičnem odboru DZ-ja, kjer je bilo eno vprašanje z dopolnilom razbito na dve novi vprašanji.

SDS in NSi z ustavno presojo dveh referendumov