Cofek in Rina se igrata zdravnike, ko Cofek odkrije, da očka reciklira njegove stare igrače. Cofek ne dovoli, da bi njegov stari robot postal strašilo! Zdravnik Cofek ga bo »popravil« z obliži.

Vsak četrtek se z vami prebujajo mariborski jutranjiki. V današnjem izboru se bomo spomnili kako in zakaj se uporabljajo probiotiki, kako je preživeti čas na tujem s programom Erasmus +, obiskali smo mednarodno vesoljsko postajo, se zbližali s poklicem jamarja , v živo pa so nam zapeli LPS. Vabljeni v našo družbo.

Ljubka in duhovita znanstvenofantastična stop animacija

V tihem mestecu Mossingham strmoglavi skrivnostno vesoljsko plovilo. Iz njega izstopi navihana vesoljčica Lu-La, ki lahko posnema različne zvoke in z mislimi premika stvari. Bacek Jon opazi priložnost za zabavo in jo predstavi svoji ovčji čredi, ki jo Lu-La očara s svojimi nezemeljskimi močmi. Bacek Jon pomaga novi prijateljici najti njeno izgubljeno vesoljsko ladjo. Nihče pa ne sluti, da jim je za petami skrivnostna vladna agencija za lov na nezemljane.

Izvirni naslov: A SHAUN THE SHEEP MOVIE: FARMAGEDDON / Koprodukcijski film, 2019 / Režija: Will Becher, Richard Phelan / Scenarij: Mark Burton, Jon Brown, Richard Starzak

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?

Na poti k ljudem prikazuje požrtvovalno delo patronažnih medicinskih sester, ki so vsak dan v oporo številnim bolnikom. Na območju Slovenije jih deluje okrog 950. V filmu spoznamo njihovo delo, ki zajema preventivno in kurativno zdravstveno nego, od spremljanja zdravstvenega stanje pacientov na njihovem domu, do preventivne obravnave otročnic in dojenčkov po odpustu iz porodnišnice. V zadnjem času se zahtevnost njihovega dela povečuje, saj se zaradi krajšanja ležalne dobe v bolnišnici bolniki hitreje vračajo v domače okolje.

Scenarij in režija: Magda Lapajne

Apartmajska zgradba v Andovcih. Namenjena bo gostom domačega kulturnega in turističnega društva.
Hiška eksperimentov iz Ljubljane. Na Dvojezični osnovni šoli Števanovci je ustvarila nepozaben dogodek.
Slovenisti iz Italije. Prekmurje obiskali študentje lektoratov s petih univerz.

A Vendégem című adásban a Gere házaspárról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret zakoncev Gere.

Dirku se povrne spomin in poda izjavo, da ga je napadel Tim, zato slednjemu ne preostane drugega, kot da se skrije, dokler ne dokaže svoje nedolžnosti. Medtem ko Christoph in Tim načrtujeta njegov pobeg na Tajsko, na Knežji dvor prispe Timov brat dvojček Boris, da bi mu pomagal. Toda kmalu pride do usodne pomote ...
Alfons in Günther se po prstni rokoborbi spomnita na stare čase in se pobotata. Günther brata prosi, da mu posodi denar za poplačilo dolgov, toda Hildegard zaradi njegove preteklosti zelo skrbi, ali bo držal obljubo in jima denar tudi zares vrnil.
Paul s težkim srcem odpelje Luno živet k Jessici. Bela mu prigovarja, da je to za malčico še najbolje, vendar oba z Lucy slutita, da se Paul dela močnega, čeprav mu je zelo hudo. Zato skleneta, da ga bosta malce razvedrila.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Maček Smuk je obtičal na strehi skednja, zato morata Žarko in Živa narediti načrt in ga rešiti. Žarko misli, da zna leteti, Živa pa hoče splezati po lestvi. Ko pade z lestve, se zdi, da je letenje res edina rešitev!

Srkaškropilka leta od cveta do cveta in iz vsakega posrka semena. Ta nato poseje, da bo zraslo čim več cvetlic. Posevke tudi zaliva! Boti jo zasleduje in opazuje, a skozi kraterje bleščečega prostranstva se je težko prebijati.

Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti.
V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?

Gost oddaje, ki jo vodi Karin Sabadin, je kantavtor Adi Smolar. Spregovoril bo o delu kot vrednoti, o tem, zakaj je nekoč pustil redno službo in odšel na tvegano pot samostojnega umetnika in tudi o tem, ali se v Sloveniji da od poštenega dela dostojno živeti.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo.
Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije.
Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več.
Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam.
Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu.
Scenarij, režija: Maja Pavlin
Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Ali vstopamo v dobo, ko ljudem ne bo več treba delati? Kaj bomo delali, ko ne bomo delali? Si svobode sploh želimo? Pred nocojšnjim dokumentarnim filmom Afterwork oz. Po službi se o prihodnosti dela v oddaji pogovarjamo s sindikalistko in raziskovalko dela Evo Matjaž.

Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka?

AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini

Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.

V legendarni oddaji Brane Rončel izza odra je Brane gostil številne velikane svetovne jazz scene in temu dodajal najpomembnejše, ki so prihajali iz drugačnih glasbenih svetov, kot so: blues, funk, Afrika, Brazilija, latino... V nocojšnji ponovitvi oddaje se mu je v studiu 1 TVSLO leta 2011 pridružil priznani basovski virtuoz, del velike trojke z Marcusom Millerjem in Stanleyem Clarkom, Victor Wooten (S.M.V. band). Z Victorjem sta bila takrat na evropski turneji še bobnar J.D. Blair in prav tako priznani basist Stephen Bailey.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.