Avstralski paviljon z družinskim drevesom dveh avtohtonih avstralskih plemen. Foto: EPA
Avstralski paviljon z družinskim drevesom dveh avtohtonih avstralskih plemen. Foto: EPA

V Benetkah se je danes tudi uradno odprl jubilejni bienale, najodmevnejša manifestacija sodobne vizualne umetnosti na svetu. Po nekaj uvodnih dneh, namenjenih strokovni javnosti in medijem, je sejem odprl vrata tudi za širšo javnost. Kot veleva tradicija, so na prvi dan festivala podelili tudi letošnje nagrade.

Avstralski paviljon je letos zasnoval aboriginski umetnik Archie Moore, ki se pod naslovom kith and kin (prijatelji in družina) ukvarja z zgodovino aboriginov. Na črne stene paviljona v Giardinih je narisal družinsko drevo dveh avtohtonih avstralskih plemen. Projekt je zamišljen kot mapiranje lastnih korenin, ki na eni strani opozarja na kolektivno travmo avstralskih staroselcev, obenem pa je poklon njihovi dediščini.

Archie Moore je prvi avstralski umetnik z zlatim levom beneškega bienala. Foto: EPA
Archie Moore je prvi avstralski umetnik z zlatim levom beneškega bienala. Foto: EPA

Kot je zapisala žirija, je v tiho nagovarjajočem paviljonu Moore tri mesece z belo kredo risal monumentalno družinsko avstralsko staroselsko družinsko drevo. "Z zapisom na temne stene in strop je združil 65.000 let dokumentirane in izgubljene zgodovine, obiskovalcem pa je prepuščeno, da zapolnijo manjkajoče dele in se prepustijo premisleku o tem krhkem žalnem arhivu."

Vsi smo eno in zato odgovorni za skupno prihodnost
Kot je ob svojem delu dejal umetnik, je "aboriginski sorodstveni sistem vključujoč in v šibko sorodstveno vez poveže vse živeče stvari iz okolja; tudi zemlja je lahko otroku starš ali učiteljica. Vsi smo eno in zato odgovorni, da skrbimo za življenje v prihodnosti." Moore je s tem postal prvi avstralski prejemnik nagrade.

Novozelandski umetniški kolektiv Mataaho Collective je nagrajen z zlatim levom na glavni razstavi, ki poteka letos pod geslom Tujci povsod. V skupini delujejo štiri Maorke, pripadnice novozelandskega avtohtonega prebivalstva. V Arzenalu so ustvarile instalacijo iz vlaken velikega formata, ki se ukvarjajo z zapletenostjo življenja in sistemi znanja Maorov.

Britanska umetnica nigerijskega rodu Karimah Ashadu, ki živi v Hamburgu, Nemčiji in Lagosu, je nagrajena s srebrnim levom za obetavnega mladega udeleženca mednarodne razstave. Posebno omembo žirije je prejel paviljon Kosova s projektom Odzvanjajoča tišina kovine in kože. Umetnice Doruntine Kastrati raziskuje neurejenost trga dela po vojni na Kosovu.

Instalacija Nil Yalter, turške grafičarke in fotografinje, dobitnice zlatega leva za življenjsko delo. Foto: EPA
Instalacija Nil Yalter, turške grafičarke in fotografinje, dobitnice zlatega leva za življenjsko delo. Foto: EPA
Sorodna novica Na dan odprtja slovenskega paviljona tudi propalestinski protest na beneškem bienalu

Nagrada Samii Halaby
Posebno omembo za delo z glavne razstave sta prejeli argentinska umetnica La Choli Poblete in palestinska umetnica Samia Halaby, ki živi v ZDA. Mimogrede, januarja letos so 87-letni Halaby, eni najbolj cenjenih palestinskih sodobnih umetnic, na Univerzi v Indiani odpovedali retrospektivo, potem ko je izrazila podporo Palestincem in obsodila izraelske napade na civilno prebivalstvo v Gazi ter jih označila za genocid.

Nagradi za življenjsko delo
Že prej sta bili znani prejemnici zlatega leva za življenjsko delo – nagrado sta prejeli italijansko-brazilska slikarka in kiparka Anna Maria Maiolino ter turška grafičarka in fotografinja Nil Yalter.

Mednarodni žiriji je letos predsedovala profesorica sodobne umetnosti in študija LGBTQ+ na univerzi Columbia Julia Bryan-Wilson.

Tujci povsod
Umetniška dela na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in Arzenalu bodo na ogled do 24. novembra. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Razstavo je povezal s krovno temo Tujci povsod, k sodelovanju pa povabil več kot 300 umetnikov z vsega sveta.

V Vrtovih in Arzenalu ter samem središču Benetk letos skupno sodeluje 88 držav. Foto: Reuters
V Vrtovih in Arzenalu ter samem središču Benetk letos skupno sodeluje 88 držav. Foto: Reuters

Navdih je dobil pri umetniški seriji feministične konceptualne skupine Claire Fontaine, ki sta jo leta 2004 v Parizu ustanovila Fulvia Carnevale in James Thornhill. Kot je dejal Pedrosa, je izraz večpomenski. "Najprej se navezuje na to, da kamor koli gremo in kjer koli smo, srečamo tujce. Potem pa, da smo povsod globoko v sebi tudi sami tujci." S tem v mislih si je zadal, da uresniči najbolj raznolik bienale do zdaj s predstavitvijo različnih perspektiv, ki jih tovrstni dogodki do zdaj še niso predstavili.

Sorodna novica Asta Vrečko: Slovenija se je na bienalu pokazala kot država, ki da veliko na kulturo

Na osrednji razstavi predstavlja svoja dela 331 umetnikov, ki so povezani s skoraj 70 državami, poudarek pa je na svetovnem jugu.

Prvič na bienalu
V Vrtovih in Arzenalu ter samem središču Benetk letos skupno sodeluje 88 držav. Prvič se na bienalu predstavljajo Benin, Etiopija, Tanzanija in Vzhodni Timor. Nikaragva, Panama in Senegal prvič sodelujejo z lastnim paviljonom.

Slovenski paviljon je na letošnjem bienalu v Benetkah umeščen v obliki projekta v javnem prostoru. Gre za projekt konceptualne umetnice Nike Špan z naslovom Skrivnost vrta zate, ki je umeščen v bližnjem parku med Vrtovi in Arzenalom. Kustos slovenske predstavitve je Vladimir Vidmar.

Glavni nagradi beneškega bienala odpiranju spregledanih zgodb staroselcev