So dražbe umetnin sploh zanimive za Slovence?

Na dražbi, ki jo je v začetku marca organizirala ljubljanska Galerija Kos, je po besedah galerista Leona Pogelška sodelovalo pet dražiteljev. Izklicna cena je bila 16.000 evrov, ponujeni znesek je sicer znašal 25.000 evrov, kar pa ni doseglo t. i. rezervne cene oziroma pričakovanega zneska zanjo, ki je bil 29.000 evrov, zato slike niso prodali.

Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je za Televizijo Slovenija povedala, da "so to delo nekajkrat ponudili Narodni galeriji, ampak se niso odločili, da bi ga kupili."

Sorodna novica Slike, pripisane Ivani Kobilci, niso prodali na dražbi, ponujenih 25.000 evrov ni bilo dovolj

Akt, kupljen na Bolhi za "zelo smešen znesek"
Za ženski akt, ki ga je certificiral umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj, se ocenjuje, da ga je Kobilca naslikala v 20. letih preteklega stoletja. "Nekdo jo je našel, dal na spletni portal Bolha, na katerem jo je videl moj kolega in pomislil, da bi bilo to lahko nekaj dobrega, in jo kupil," je februarja povedal Pogelšek. Umetnino je nato njegov kolega iz ene od ljubljanskih galerij kupil za "zelo smešen znesek", tedanji lastnik namreč ni pomislil, da bi lahko šlo za Kobilčino delo.

Direktor Galerije in dražbene hiše Sloart Damjan Kosec je glede te za Televizijo Slovenija dejal le, da jih je "v bistvu zmotil postopek, kako so to sliko preverili in potem te informacije plasirali v medije, drugega pa ne bi komentiral".

Ali je bilo delo na dražbi res Kobilčino, je preverjal le en cenilec za likovno umetnost, kar bi bilo po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko sporno. Tudi sicer opažajo, da je dražbena kultura umetnin pri nas na precej nizki ravni, je poročala Nina Klaut. "Razen nekaj manjših dražb, nekih resnih v Sloveniji ni bilo, zadnja resna je bila leta 2017 v Trstu v Italiji," je glede tega dejal Kosec. Po besedah Barbare Jaki so sicer "potekali pogovori z dunajsko dražbeno hišo Doroteum, da bi odprla depandanso v Sloveniji, vendar so ugotovili, da je tržišče premajhno, da je kupcev premalo".

Večina slovenskih umetnin prodana brez računa
Slovensko tržišče umetnin pa ni le majhno, težavo predstavljata tudi njegovi nepreglednost in neurejenost. Kot je poudaril Kosec, se večina slovenskih umetnin "na trgu proda brez računov, in to slabo vpliva na cene, trg in vse preostalo."

Sorodna novica Pregled leta: katere umetnine so bile prodane za rekordne zneske na dražbah v tem letu?

Nekatere države so pravila javnih dražb določile z zakonom prek ministrstva za kulturo, ki ureja tudi višino davka, ki ga morata plačati dražbena hiša in kupec. Teh pravil pri nas za zdaj ne poznamo, je opozorila novinarka. Kosec je povedal, da ministrstvo že več let opozarjajo "na številne nepravilnosti, ki se tam dogajajo, ampak žal ni posluha."

Z ministrstva za kulturo so za Televizijo Slovenija odgovorili, da regulacija dražb umetniških del za zdaj ni v normativnem načrtu za leto 2024. Javne dražbe sicer redno spremlja tudi Narodna galerija, ki marsikatero umetniško delo pridobi prav na dražbi. A poznavalci vseeno opozarjajo, da prav javne dražbe umetnin še zmeraj predstavljajo najbolj transparenten način nakupa.