Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravstveni delavci si zaradi naraščajočega nasilja po bolnišnicah, zdravstvenih domovih, urgencah in drugod želijo status uradne osebe in vzpostavitev kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo.
V Sloveniji je bila prvič izrečena najvišja kazen na področju zdravstvene nege in babištva: odvzem licence za opravljanje dejavnosti. Za eno leto so licenco odvzeli babici iz zavoda Pinard. Zavod je izvajal porode na domu.
Po obisku murskosoboške bolnišnice je premier Robert Golob novinarjem povedal, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo nedvoumno ločil javno od zasebnega zdravstva.
V zavodu za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant ob izjavah o mogočih zlorabah zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja poudarjajo, da tega v Sloveniji ne bi bilo mogoče zlorabiti za ilegalno pridobivanje človeških organov.
Podatki o tem, da naj bi Slovenijo v zadnjem letu zapustilo več sto zdravnikov, ki so pred stavko zakrožili po medijih, ne držijo. Število se je namreč povečalo. A po opozorilih zdravniške zbornice rast ne sledi večanju potreb zdravstvenega sistema.
Aleš Oblak je eden prvih raziskovalcev, ki se pri nas ukvarja z ekoanksioznostjo. Vse več ljudi informacije o podnebni krizi in zavedanje, da ni več enakih zim, snega, da se okolje, kot ga poznamo, spreminja, sili v stisko.
Tako kot lahko vsak od nas doživi duševno stisko, lahko tudi vsak od nas pomaga človeku v duševni stiski. In bolj kot izbira "pravih besed" je pomembno, da mu pokažemo iskreno skrb, poudarjajo na usposabljanjih iz psihološke prve pomoči na NIJZ-ju.
"Epidemija covida je žal še podaljšala že tako dolge čakalne dobe na ortopediji, zaradi epidemije se je številnim stanje poslabšalo, zaradi česar so operacije zahtevnejše, ključna težava, s katero se spopadamo, pa je pomanjkanje prostorskih kapacitet."
"Umetnih prekinitev nosečnosti je k sreči vse manj. To je uspeh celotne družbe, od zdravstvenega do šolskega sistema," je prepričana ginekologinja Nataša Tul Mandić. V Sloveniji imamo zelo nizek delež splavov med mladoletnicami.
Njihove zgodbe so različne, tako kot so različni njihovi otroci. Tem pa je skupno, da so se morali že ob začetku življenja boriti: za vsak dih, za vsak gram, za vsak dan. Kako mame po več letih gledajo na svojo preizkušnjo? In kako njihovi mali borci?
Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša genska presnovna motnja, ki v povprečju prizadene enega na 300 ljudi. Ključno je zgodnje odkrivanje – pri polovici tistih, ki motnje ne ustrezno zdravijo, se do 50. ali 60. leta razvije srčno-žilna bolezen.
Neveljaven email naslov