Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zaključenem pakiranju smo se s štirikolesniki pripeljali po kamniti cesti do roba ledenika, kjer je za turiste končna točka, za nas pa začetna.
Pa se je začelo. Vzleteli smo iz sončnega in neobičajno toplega Københavna, kjer je bilo ob 9. uri že 15 stopinj, in čez štiri ure in pol pristali v Kangerlussuaqu, ki je imelo nenavadno nizko temperaturo za to obdobje, –6 st. Celzija.
V pripravah na prečenje grenlandskega ledenika je Robert Ferlič vrsto dni preživel v gozdu, kjer je vlekel avtomobilske gume. "To je najboljši trening," je jasen, priznava pa, da je marsikdo ob pogledu nanj dvignil obrvi, po pojasnilu pa mu zaželel srečo.
Grenlandija, največji otok na svetu, ki ni celina, že od nekdaj buri domišljijo ljudi. Večji del avtonomne države, ki je del Kraljevine Danske, prekriva led, vendar se ta v zadnjem obdobju krči z največjo hitrostjo v zadnjih 12.000 letih.
Dolgoletna želja je bila, da bi raziskoval polarne kraje, podvig pa bom izkoristil tudi za nabiranje vzorcev snega in ledu v znanstvene namene, pravi Robert Ferlič, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, ki se maja odpravlja na prav posebno avanturo.
Oceani, ki so vase shranili daleč največ presežne toplote, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa ne napoveduje prav ničesar dobrega.
Znanstveniki so ocenili, da je grenlandski ledeni pokrov v štirih desetletjih zaradi izginjanja ledenikov izgubil 5091 kvadratnih kilometrov površine. Nova raziskava kaže, da bo imelo tajanje ledenikov velik vpliv na morski tok, ki Evropi prinaša toploto.
Neveljaven email naslov
