Nataša Pirc Musar v pogovoru s predsedniki Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije. Foto: EPA
Nataša Pirc Musar v pogovoru s predsedniki Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije. Foto: EPA

Vrh pobude Brdo-Brioni je gostila predsednica Nataša Pirc Musar skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim.

Pirc Musar je ob koncu vrha poudarila, da Slovenija pri procesu približevanja Uniji podpira vse države Zahodnega Balkana.

"Pomembno je, da smo na Blejskem strateškem forumu dobili bolj oprijemljiv časovni okvir. EU pri tem ne sme držati fige v žepu, na državah regije pa je, da v ta časovni okvir ustrezno umestijo vse potrebne reforme ter jih tudi izvedejo," je proces komentirala predsednica republike.

Teme pogovorov na vrhu so bile po njenih besedah še podnebne spremembe in problematika mladih.

Tako Pirc Musar kot Milanović sta poudarila dobro vzdušje na srečanju. Milanović je medtem ocenil, da bi Slovenija in Hrvaška pri evropskih integracijah tega dela Evrope lahko pomagali še bolj, a imata državi na žalost omejena sredstva.

Foto: EPA
Foto: EPA

Voditelji sprejeli deklaracijo

Člani pobude so na vrhu tudi sprejeli skupno deklaracijo. V njej so poudarili ključen pomen pospešitve procesa vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU ter se zavezali h krepitvi strateškega dialoga z institucijami EU-ja na eni strani in krepitvi prizadevanj pri izvajanju reform na Zahodnem Balkanu na drugi.

Poudarili so tudi potrebo po prilagajanju posledicam podnebnih sprememb in ukrepe za zagotavljanje vitalnosti družb z ohranjanjem mladih v regiji.

Pirc Musar je pojasnila, da bo deklaraciji sledil tudi akcijski načrt. Del akcijskega načrta bosta po besedah Pirc Musar tudi vstop Zahodnega Balkana v območje brezplačnega mobilnega gostovanja in pridružitev držav Zahodnega Balkana mehanizmu EU-ja za civilno zaščito.

Na vrhu Brdo-Brioni v ospredju približevanje EU-ju

Pirc Musar tudi na srečanja s člani predsedstva BiH-a

Pirc Musar je napovedala tudi nadaljevanje procesa Brdo-Brioni in sporočila, da sta se za organizacijo srečanja prijavili dve državi. O tem, katera ga bo gostila, se bodo odločili prihodnji mesec.

Predsednica republike se je ob robu vrha na dvostranskem srečanju sešla še s kosovsko predsednico in vsemi tremi člani predsedstva BiH-a.

Letošnjega vrha so se poleg predsednikov Slovenije, Hrvaške in Severne Makedonije udeležili še predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, predsednik Črne gore Jakov Milatović, kosovska predsednica Vjosa Osmani in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Foto: EPA
Foto: EPA

Številne države s težavami na evropski poti

Vrh Brdo-Brioni je na pobudo takratnih premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor nastal leta 2010, ko sta Slovenija in Hrvaška sklenili dogovor o začetku arbitraže in upali, da bo to lahko vzor za reševanje konfliktov, je za Radio Slovenija poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin.

Zahodnobalkanske države naj bi spodbujali k sodelovanju in pomagali pospešiti pot proti Evropski uniji. A na srečanjih – podoben je tudi t. i. berlinski proces –, ko sicer za skupno mizo sedejo tudi nekateri med sabo sprti voditelji, prevladujejo razhajanja. Zadnji dve leti niso zmogli uskladiti niti skupnih deklaracij in izjav.

Gostje so imeli v nedeljo neformalno večerjo. Napoved predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da mora biti Unija pripravljena na širitev do leta 2030, daje nekaj upanja, oprijemljivih časovnic so si na Zahodnem Balkanu, kjer poudarjajo, da je proces prepočasen, ves čas želeli.

A države tu se kronično spopadajo s težavami, ko gre za vladavino prava, neodvisne medije in institucije, organiziran kriminal in korupcijo. Med njimi je tudi vrsta konfliktov, denimo znotraj Bosne in Hercegovine, pa med Srbijo in Kosovom, ki ga ne priznava tudi pet članic Unije.

Po drugi strani je Črna gora že več let v politični in institucionalni krizi, v Severni Makedoniji, kjer so morali najprej zaradi Grčije spremeniti ime, morajo zdaj na zahtevo Bolgarije v ustavo vpisati njihovo manjšino, čemur opozicija nasprotuje.