Po Sloveniji so goreli kresovi

Na tradicionalnem kresovanju na Rožniku v Ljubljani so zbrane nagovorili predsednica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, predsednik KSS-ja Pergam Jakob Počivavšek in predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik.

Jerkič je na Rožniku za TV Slovenija dejala, da je "1. maj - ne glede na okoliščine v svetu, ne glede na to, kaj se dogaja v domovini, kakšne so pravice delavcev - tisti dan, ko se moramo spomniti, da je vse to, kar imamo – in roko na srce, nimamo čisto malo –, plod dela naših prednikov, dvestoletne zgodovine boja za delavske pravice."

Potočnik pa je na Rožniku poudarila, da je zavzemanje za delavske pravice medijskih delavcev in novinarjev hkrati tudi zavzemanje za svobodo medijev: "Enega brez drugega ni."

Lidija Jerkič. Foto: BoBo
Lidija Jerkič. Foto: BoBo

ZZZS: Sindikati zagotavljamo varnost, stabilnost, pomoč

Prireditve s kresovanjem so potekale tudi v Černelavcih pri Murski Soboti, kjer je bila slavnostna govorka Zdenka Bobovec iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Pomurje, v Gornji Radgoni, kjer je bil slavnostni govornik sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in podpredsednik ZSSS-ja Oskar Komac, na Panorami pod ptujskim gradom in na Gorici v Velenju, kjer je zbrane nagovoril velenjski župan Peter Dermol.

Na Primorskem so prižig kresa organizirali v Borovem gozdičku v Novi Gorici in na grajskem vrtu v Ajdovščini, na Gorenjskem v Polani nad Križami na območju Tržiča, v Posavju pa na Trški gori nad starim mestnim jedrom Krškega.

V ospredju pomen sindikatov in sindikalnega organiziranja

Prvomajske proslave in kresovanja, ki jih letos organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), letos potekajo pod skupnim sloganom #tvojsindikat. Z njim poudarjajo pomen sindikatov oziroma sindikalnega organiziranja, in sicer ne zgolj za življenje ter delo delavk in delavcev, temveč tudi za širšo družbo, je zapisano na spletni strani ZSSS-ja.

"Sploh v letu 2024, ko v času izjemnih napetosti, negotovosti, kaj bo jutri, splošnega nezadovoljstva, različnih turbulenc, vojn, podnebnih sprememb, stavk, protestov ipd. sindikati ostajamo tisti del družbe, ki zagotavlja varnost, stabilnost in pomoč, ter hkrati organizacija, ki se tudi zavzema za družbo prihodnosti, kot si jo želimo vsi – varno, socialno, solidarno, pravično ...," so poudarili.

Še pred kresovanjem so svoja stališča in poslanice objavili v številnih sindikalnih organizacijah.

Sorodna novica Mesec: Odgovore na izzive bom iskal v poglabljanju, ne opuščanju socialnega modela

Jerkič je izpostavila tri praznike, ki jih praznujemo konec aprila in v začetku maja, in sicer 20-letnica pridružitve EU-ju, dan upora proti okupatorju in 1. maj. Predvsem slednja dva povezuje rdeča nit upora in priborjenih pravic. Kot je poudarila za Slovensko tiskovno agencijo, je bil boj za delavske pravice v preteklosti precej krvav, marsikje pa je tako še zdaj. Tako je bilo samo v Kolumbiji med letoma 1990 in 2010 umorjenih skoraj 4000 sindikalistov.

V Evropi po besedah Lidije Jerkič to medtem poteka nekoliko drugače, z zapostavljanjem, odpuščanjem in šikaniranjem sindikalnih zaupnikov ali pa drugih, ki si prizadevajo za pravice delavcev.

"Opozoriti želim na to, da delavske pravice niso bile podarjene, ampak so bile priborjene, in to na zelo krvav način, z veliko žrtvami, in da je naša naloga, da jih na eni strani čuvamo, na drugi strani pa, da skušamo v svojih prizadevanjih doseči za delavce še več," je dejala. Ob tem je opozorila na problematiko prekarnih delavcev in izogibanja delovnopravni zakonodaji ter na razmislek o krajšem delovniku in poštenem plačilu.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pergam: Minimalna plača dosegla prag dostojnosti

Predsednik KSS-ja Pergam Jakob Počivavšek je prepričan, da so v Sloveniji razlogi za praznovanje 1. maja. "Smo edina evropska država, kjer minimalna plača že dosega prag dostojnosti, ki ga predpisuje evropska direktiva o dostojnih minimalnih plačah. Minimalna plača je 2,5-krat višja kot leta 2005, plače v zadnjih 20 letih so presegale inflacijo, po novem sklepamo kolektivne pogodbe, ki imajo najnižje osnovne plače višje od minimalne plače," je dejal za STA. Za številne od teh zadev so po njegovem prepričanju zaslužni sindikati in sindikalna prizadevanja.

Po drugi strani pa so v Sloveniji še vedno izzivi, zlasti na področju prekarnosti in na področju kršitev delavskih pravic. Ti izzivi se porajajo predvsem v okoljih, ki niso sindikalno organizirana, kar po Počivavškovem mnenju kaže na to, da je potreba po delavskem organiziranju in pa po boju za delavske pravice še vedno še kako živa.

Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Sindikat novinarjev: Samo s ponavljanjem parol se bo pomen 1. maja izpraznil

Časi, v katerih praznujemo letošnji 1. maj, so težki, pa opozarja Sindikat novinarjev Slovenije. Vse večji razred vse bolj individualiziranih delavcev, tudi v medijih, bi moral začeti novo delavsko gibanje, ki bi bilo internacionalizirano, menijo v sindikatu. To gibanje bi vse tiste v pisarnah in tovarnah združevalo v urejanju skupnega političnega, ekonomskega in kulturnega življenja. Sindikati, tudi novinarski, pa bi morali postati ključni prostor za to in hkrati prostor, iz katerega bo slišati odločne zahteve po miru, so zapisali v sindikatu.

V novinarskem sindikatu so spomnili tudi, da je 3. maja tudi mednarodni dan svobode medijev. Poudarili so, da Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) že nekaj mesecev opozarja, da je v Gazi najbolj smrtonosno obdobje po letu 1992, odkar zbirajo podatke. Od 7. oktobra je bilo ubitih najmanj 97 novinarjev in drugih medijskih delavcev. Organizacija ob tem poroča o ranjenih, priprtih in pogrešanih novinarjih. Prav tako opozarja na grožnje med drugim na družbenih omrežjih in na cenzuro. Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange ostaja v priporu, so še spomnili.

Kres v Goričanah. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Kres v Goričanah. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Posebna poročevalka za svobodo izražanja pri Združenih narodih Irene Khan je že pred časom poudarila, da zbiranje, poročanje in širjenje informacij vključno z informacijami o nacionalni varnosti predstavlja legitimno novinarsko delo, ko gre za javni interes, in ne bi smelo biti obravnavano kot zločin.

Spoštovanje pravic novinarjev in drugih delavcev v medijih, ki izhajajo iz dela, je neločljivo povezano s svobodo medijev. Te pa ni, če niso zagotovljene druge pravice in svoboščine, med katerimi je mir temeljna. "Toda nič od tega ni dano, ampak vseskozi izbojevano," so opomnili. Samo s ponavljanjem parol o nujnosti upoštevanja delovnopravne zakonodaje in delavskih pravic ter zagotavljanja boljšega življenja za vse se bo pomen 1. maja izpraznil, so še posvarili.

Ob vetrovnem vremenu prižig kresa ni dovoljen

Da ne bo nepotrebne škode in dela za gasilce. Foto: BoBo
Da ne bo nepotrebne škode in dela za gasilce. Foto: BoBo

Uprava za zaščito in reševanje je organizatorje javnih prireditev s kresovanjem in vse druge, ki bodo kurili kresove v naravnem okolju, pred kresovanji pozvala, naj upoštevajo ustrezne napotke. Od roba kurišča vsaj v obsegu enega metra ne sme biti gorljivih snovi, kurišče pa mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.

Ob vetrovnem vremenu ni dovoljeno prižigati kresa. Če pa ta že gori, je treba kurjenje prekiniti. Pri kurjenju kresov priporočajo, da se uporabi čim bolj suh les. Uporaba nevarnih, vnetljivih in eksplozivnih snovi in odpadkov pa je prepovedana.

Po kresu je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Uprava pri tem priporoča prekritje kurišča z negorljivim materialom. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo poskrbeti za ustrezne ukrepe, predvsem požarno stražo, ki jo lahko izvajajo le gasilci.

Če se zaradi kresa vname naravno okolje, je treba o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na številko 112. Ta bo na mesto požara napotil krajevno pristojno gasilsko enoto.

Tradicija praznika dela

Za razglasitev 1. maja kot praznika dela se je pred 135 leti odločila politična organizacija Druga internacionala, ki je združevala predvsem evropske delavske stranke. Na ustanovnem kongresu leta 1886 v Parizu pod vodstvom naslednika Karla Marxa Friedricha Engelsa je sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave proteste z zahtevami po osemurnem delavniku v Chicagu v ZDA tri leta prej, kjer je bilo v spopadu s policijo ubitih šest protestnikov.

V večini industrijskih središč v ZDA in Evropi so leto po razglasitvi praznika za delavski praznik, torej leta 1890, za 1. maj imeli delavske demonstracije, praznik so takrat zaznamovali tudi Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu. V Sloveniji je bil 1. maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948.