68. izredna seja državnega zbora se je namesto ob 9. uri začela ob 10. uri, poslanci so bili namreč dvakrat nesklepčni, zato sta sledili dve prekinitvi. Foto: DZ/Matija Sušnik
68. izredna seja državnega zbora se je namesto ob 9. uri začela ob 10. uri, poslanci so bili namreč dvakrat nesklepčni, zato sta sledili dve prekinitvi. Foto: DZ/Matija Sušnik

V DZ-ju se je začelo dvodnevno izredno zasedanje DZ-ja, na katerem bodo poslanci med drugim odločali o datumu posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko rabo in omejeno osebno rabo. O odlokih bo DZ danes opraville razpravo, glasovanje bo na vrsti v četrtek.

Predlagani datum za izvedbo referendumov je 9. junij, skupaj z volitvami v Evropski parlament, čemur pa nasprotujejo ne le v opoziciji, temveč tudi v koalicijskem SD-ju. V SD-ju menijo, da izvedba posvetovalnih referendumov skupaj z evropskimi volitvami ni primerna. "Gre za kompleksna in pomembna vprašanja, o katerih je potrebna temeljita javna razprava, ki je predpogoj za informirano odločitev volivk in volivcev," so zapisali v obrazložitev.

Zato so k predlogom odlokov vložili dopolnila, s katerimi so – enako kot poslanci NSi-ja – predlagali, da se referendumi izvedejo 24. novembra. Takrat naj bi bila načrtovana tudi izvedba posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne.

Kot je napovedal poslanec SD-ja Damijan Zrim, 9. junija kot datuma referendumov ne bodo podprli, pač pa se bodo glasovanja vzdržali. Ob tem je še povedal, da so se v koaliciji od začetka pogovarjali le o vsebini referendumov, ne pa o datumu, sami pa so mislili, da bodo referendumska vprašanja na mizi jeseni. Za omenjeni datum pa so izvedeli kasneje, na seji matičnega odbora, je dodal Zrim.

Posvaril je, da se utegne zgoditi, da pri posvetovalnih referendumih ne bo prevladala vsebina, pač pa drugi argumenti in bo šlo za "referendum proti vladi". Glede dejstva, da v SD-ju pri tem vprašanju delijo mnenje opozicije, pa Zrim pravi, da to ni "koalicija z nikomer". Prav tako po njegovih besedah ne gre za spor v koaliciji, saj ima vsaka stranka pravico, da oceni, kaj je najbolje za demokracijo. Sicer pa drugim koalicijskim strankam z dopolnilom še vedno dajejo možnost, da referendume prestavijo na jesen.

Nesoglasja glede datuma referendumov

V Svobodi vztrajajo, da referendumi potekajo skupaj z volitvami

A v Svobodi pri svojem stališču vztrajajo. Po besedah vodje poslanske skupine Boruta Sajovica si želijo, da referendumi potekajo hkrati z volitvami zaradi pomembnosti družbenih vprašanj, o katerih se bodo izrekali državljani, prav tako tudi zaradi nižjih stroškov. Glede razhajanj v koaliciji pa je poudaril, da se mu zdi ta trenutek najpomembnejše, "da se v koaliciji trdno strinjamo, da je o teh treh vsebinah treba pridobiti mnenje državljanov, preden oblikujemo dober zakon". Ker je za potrditev odlokov potrebna navadna večina, je Sajovic optimist in pričakuje, da bodo v četrtek tudi izglasovani.

Kot kaže, se bo to tudi zgodilo, saj so danes predlog Svobode podprli tudi v Levici. Kot je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je razlog za to pragmatičen. "Glede na to, da se je Gibanje Svoboda odločilo, da vztraja pri tem datumu, tudi matematično ni možnosti, da bi bili referendumi postavljeni na november, ker je potrebna dvotretjinska večina," je pojasnil.

DZ namreč o posvetovalnem referendumu odloča z navadno večino, pri čemer mora med razpisom in dnem glasovanja poteči najmanj 30 dni in največ 45 dni. V primeru, da se pojavi še kakšen predlog referenduma, kot je v tem primeru referendum o JEK-u 2, ki naj bi bil v drugi polovici novembra, se lahko referendum razpiše tudi v roku enega leta. A v primeru, da bi referendum potekal več kot 45 dni od dneva razpisa, mora DZ o tem odločati z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Kljub nekaterim pomislekom se v Levici strinjajo, da so referendumska vprašanja dovolj "zrela" za to, da se o njih posvetujejo z državljani, se bodo pa potrudili, da bodo ljudje 9. junija o tem odločali dovolj informirano. Sicer pa v Levici ocenjujejo, da hkratna izvedba evropskih volitev in referendumov ne bo bistveno vplivala na volilno udeležbo. Kot je spomnil Vatovec, je udeležba na evropskih volitvah, predvsem pa na referendumih, običajno zelo nizka.

NSi podpira superreferendumski dan

Poleg SD-ja sicer predlaganemu datumu nasprotujejo v opozicijskih strankah SDS in NSi. V NSi-ju podpirajo novembrski superreferendumski dan, ko bi se "lahko ljudje izrekli o ključnih izzivih, ki so pred nami". "Nujno je, da bodo volivci res v zadostni meri vedeli, o čem odločajo, kajti zadostna informiranost volivcev ni le politična, temveč tudi pravna predpostavka primernosti in dopustnosti referendumskega odločanja," so zapisali. Ocenjujejo tudi, da ne gre za evropske teme in da gre pri predlagani sočasni izvedbi z volitvami za zlorabo mobilizacije za evropske volitve.

Poleg omenjenih bodo poslanci obravnavali še predloge za razpis posvetovalnih referendumov o nastanitvah migrantov, o zaupanju v vlado in o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Vse tri je v parlamentarni postopek vložil opozicijski SDS. Za razpis omenjenih treh referendumov bi bila potrebna večina v DZ-ju.

Ostra razprava okoli obiska Jourove v Sloveniji

Sorodna novica SDS želi, da se vlada zaradi "nesprejemljivega vmešavanja" komisarke pritoži na Evropsko komisijo

V DZ-ju je nadalje potekala razprava v zvezi s predlogi, ki so jih vložili v SDS-u glede domnevnega vmešavanja evropske komisarke Vere Jourove v slovenske notranje zadeve med lanskim obiskom. Stranke so ponovile znana stališča, v vladajoči Svobodi pa so predlagateljem očitali zlorabo DZ-ja za predčasen začetek kampanje pred evropskimi volitvami.

SDS predlaga, naj vlada od Evropske komisije zahteva celovito transparentnost glede vsebine pogovorov Jourove s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, vključno z interno komunikacijo njenega kabineta.

Ker se je obisk zgodil deset dni po odločitvi ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV), si v SDS-u njen obisk razlagajo kot nedopusten politični pritisk na ustavno sodišče. Zato bi vlada morala uradno nasloviti pritožbo na Evropsko komisijo zaradi vmešavanja v notranje zadeve Slovenije, so prepričani v stranki. Če odziv Evropske komisije ne bi bil zadovoljiv, naj bi vlada razmislila o uporabi pravnih sredstev. Vlada bi prav tako morala Accetta pozvati, naj zaradi vseh navedenih okoliščin razmisli o odstopu.
Priporočila so že zavrnili pri vladi, prav tako so jih z osmimi glasovi proti štirim zavrnili v odboru DZ-ja za notranje zadeve, s čimer je predlog končal parlamentarno pot.

SDS: Grob političen poseg v suverenost Slovenije

Sorodna novica Vlada zavrnila priporočila SDS-a zaradi domnevnega vmešavanja Jourove

Poslanec Franc Breznik je v imenu predlagateljev ponovil očitke ter vlado opomnil, da je Slovenija z vstopom v EU pred 20 leti na Unijo prenesla le del suverenosti, pri obisku Jourove pa da gre za očitno preseganje njenih pooblastil. Enakega mnenja je bil Branko Grims, ki je v imenu poslanske skupine SDS- dejal, da obisk Jourove ni bil nič drugega kot grob političen poseg v suverenost Slovenije, "s tem da so slovenske institucije, žal tudi ustavno sodišče in žal vlada Republike Slovenije, pri tem vehementno asistirale, ker so pač iz tega črpale politično korist".

Vida Čadonič Špelič (NSi) je v imenu svoje poslanske skupine povedala, da so v stranki podprli predloge, saj se jim zdi pomembno, da se razjasnijo vse okoliščine obiska.

V imenu poslanske skupine SD-ja je Predrag Bakovič izrekel nasprotovanje predlogom, pri tem pa poudaril, da gre pri razmerju do priporočil vladi za učinke, ki niso v pristojnosti teh organov, ter učinke, ki ne upoštevajo načela delitve oblasti. Nestrinjanje s predlogi je izrazila tudi Tamara Vonta v imenu poslanske skupine Gibanja Svoboda, ki je ob tem največji opozicijski stranki očitala, da zlorablja DZ za predčasno kampanjo za evropske volitve 9. junija. "Čeprav zakon o volilni in referendumski kampanji v drugem členu precej natančno določa, da se volilna kampanja lahko začne 30 dni pred dnevom glasovanja, je, kot lahko vidimo, že v polnem zagonu," je dejala.

Po njenem prepričanju ni naključje, da je predlagatelj Breznik tudi kandidat SDS-a na teh volitvah. Breznik je očitke zavrnil, rekoč da bi njegova stranka to sejo sklicala že prej, če si pisarna Jourove ne bi vzela toliko časa za odgovore na vprašanja o obisku, ki jih je postavil evroposlanec Milan Zver (SDS/EPP).

V Bruslju so sicer očitke SDS-a zavrnili in med drugim poudarili, da se je komisarka v preteklosti že srečala s številnimi predsedniki ustavnih sodišč, z Accettom pa se tudi ni pogovarjala o noveli zakona o RTV-ju.

Predlog zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski samoiniciativi

Poslanci bodo nato nadaljevali s predlogom odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025–2027.

Na dnevni red seje sta po skrajšanem postopku uvrščena še predlog zakona o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi ter predlog zakona o spremembah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.