"Naziv častni občan se podeljuje fizičnim osebam, ki so z izredno pomembnim delovanjem ali stvaritvami prispevale k ugledu in napredku občine, širše družbene skupnosti ali vsega človeštva," je na primer merilo za podelitev naziva v mestni občini Kranj.

Posamezne mestne občine dobitnike tega (večinoma najvišjega) priznanja izbirajo na različne načine - nekatere (npr. Ljubljana) objavijo javne razpise oz. pozive, na katerih lahko občani predlagajo imena, za katera menijo, da so pomembno prispevala k razvoju in ugledu občine, ali pa jih predlaga župan sam (npr. v Kopru). Nato o končnih "izbrancih" glasujejo komisije in mestni oz. občinski sveti. V prestolnici zadnja leta naziv podeljujejo redno in več ljudem, medtem ko je drugje podeljevanje naziva odvisno od števila predlogov oz. tega, ali jih mestni/občinski svet sploh prejme in ali so utemeljeni.

Le redko pa se zgodi, da bi naziv kdaj komu odvzeli - ko kulturnik, športnik, znanstvenik, gospodarstvenik, politika ali kakor koli drugače znana oseba naziv enkrat prejme, je kot dobitnik načeloma za vedno zapisan v mestne listine, odvzem naslova je le redka izjema.

Ajdovščina ostala brez častnega občana, kaj pa drugje?
Pred dnevi so ajdovski občinski svetniki izglasovali odvzem naziva Dušanu Črnigoju, nekdanjemu direktorju zdaj že propadlega gradbenega podjetja Primorje, ki je bil skupaj s Hildo Tovšak in Ivanom Zidarjem obsojen zaradi podkupovanja ali sprejemanja podkupnine, s pojasnilom, da človek, ki je že bil obsojen in ki je družbo s sedemsto zaposlenimi pokopal, ne more biti več ponos občine. Zato smo se pozanimali, kakšne prakse se glede tega držijo v mestnih občinah. Izvedeli smo, da so do zdaj (vsaj po znanih podatkih) naziv častnega občana odvzeli le po enkrat v Novi Gorici in v Ljubljani.

Novogoričani so leta 1991 s seznama "izbrisali" Ivana Mačka (Matijo), in sicer zaradi "suma sodelovanja pri dejanjih po drugi svetovni vojni, ki so škodovala slovenskemu narodu".

V Ljubljani po 90 letih vrnili naziv Boroeviću de Bojni
Ljubljanski primer pa se je zgodil že "davnega" leta 1919, ko je mestni svet sklenil, da ga odvzame poveljniku Soške fronte, častniku Svetozarju Boroeviću de Bojni, ki je častni občan Ljubljane postal štiri leta prej. 90 let pozneje (leta 2009) je mestni svet sklenil, da mu naziv vrnejo, saj so nastajale zmede pri interpretacijah. Boroevića de Bojne, piše v obrazložitvi odločitve mestnih svetnikov pred tremi leti, niso namreč nikoli izbrisali iz knjige častnih občanov, "niti ni bilo pri njegovem imenu (listini o podelitvi častnega meščanstva) nikjer zaznamovano, da mu je bilo častno meščanstvo odvzeto".

"Navedeno stanje v knjigi častnih meščanov Ljubljane nas tako lahko pripelje tudi do mnenja, da je Svetozar Boroević de Bojna še vedno častni meščan Ljubljane, saj izbris te časti in s tem realizacija sklepa o izbrisu, o katerem je bila javnost sicer obveščena, ni bil nikoli izveden, ravno tako pa do tega sklepa pride raziskovalec, ki preučuje knjigo častnih meščanov," piše v obrazložitvi, pri kateri so sodelovali tudi zgodovinarji.

Od starosti mestne občine pa je odvisno tudi število častnih občanov - daleč največ jih imajo tako v Ljubljani in Mariboru, pa tudi v Kranju in Slovenj Gradcu (vsaj če sodimo po podatkih, ki so nam jih posredovali), najmanj pa jih častni naziv nosi v Murski Soboti in Kopru, kjer imajo po lastnih navedbah "trenutno le enega častnega občana, to je Miro Kocjan". Mimogrede, naziv so v preteklosti podelili več ljudem.

Kdo vse je v knjigi častnih občanov?
Pregled seznamov sicer ponuja zanimiv vpogled v preteklost - prvi ljubljanski častni občan je tako 15. marca 1836 postal pravi komornik Franz Joseph Hohenwart, zadnja (letos) pa Alenka Šelih in Matjaž Kmecl. Na seznamu pa najdemo tako pomembne politične osebnosti (Ivan Tavčar, Anton Codelli baron Fahnenfeld, Josip Broz - Tito, Gamal Abdel Naser), kot tudi kulturnike in umetnike (Oton Župančič, Jože Plečnik, Fran S. Finžgar, Josip Stritar, Pia in Pino Mlakar, Mila Kačič, Kristina Brenk, Tone Pavček, Irena Grafenauer, Mojmir Sepe, Svetlana Makarovič).

Podobno je tudi v Mariboru, kjer med častnimi občani najdemo pisano množico: generala Rudolfa Maistra, Antona Korošca, inženirja in župana Aleksandra Nagyja, Antona Trstenjaka, Leona Štuklja, Bruna Hartmana, Juana Antonia Samarancha itd.

Častna občana vseh mestnih občin (in tudi drugih, ustanovljenih v času nekdanje Jugoslavije) sta Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj, v več občinah pa se pojavljajo tudi nekatera druga imena (Anton Trstenjak, Leon Štukelj, Pia in Pino Mlakar, nekatere vplivne osebnosti nekdanje Jugoslavije itd.)