Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je zasedanje skupnega odbora in tudi dvostransko srečanje s Petrom Kaiserjem označila za resnično uspešno in v dobrem prijateljskem duhu. "Dosegli smo kar nekaj izboljšav, predvsem ko gre za življenje ljudi na obeh straneh meje, čemur je tudi namenjen ta skupni odbor," je na novinarski konferenci poudarila ministrica, ki jo veseli konstruktiven, odprt dialog pri vseh vprašanjih.

Kot je povedala, sta s Kaiserjem govorila tudi o odprtih aktualnih vprašanjih, na katera opozarja slovenska manjšina, zlasti na področju ohranjanja slovenskega jezika in njegove uporabe. "Izrazila sem prošnjo deželnemu glavarju za njegovo osebno podporo in podporo deželne vlade prizadevanjem manjšine za ohranjanje jezika, kulture in narodne identitete," je dejala ministrica.

Pozdravila je danes napovedano pripravljenost koroškega deželnega glavarja za dodatno fleksibilnost pri zaposlovanju dvojezičnih vzgojiteljev in jezikovnih asistentov. Kot je pojasnil Kaiser, bodo v vrtce vključili več slovensko govorečih pedagogov. Takšno izobraževanje želijo razširiti tudi na jasli in zasebne vrtce. Hkrati je napovedal tudi krepitev slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del glasbenega izobraževanja na avstrijskem Koroškem.

Dobre prometne povezave

Sogovornika sta poudarila tudi velik pomen dobrih prometnih povezav in izboljšanja prometne pretočnosti. Ob tem sta se spomnila nedavnega preboja druge cevi avtocestnega predora Karavanke. Kot je povedal Kaiser, so se dogovorili tudi, da se bodo skupaj lotili prenove prezračevanja in osvetlitve predora Ljubelj.

"V našem skupnem interesu je tudi sodelovanje na področju zaščite, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami," je poudarila Fajon in se Avstriji še enkrat zahvalila za solidarnost med lanskimi poplavami. Danes pa je bil govor o tem, kako zagotoviti zakonske podlage, da bo medsebojno pomoč mogoče zagotavljati v vsakem trenutku. Fajon je napovedala, da si bodo prizadevali za sklenitev posebnega sporazuma o zagotavljanju nujne medicinske pomoči v obmejnem pasu.

Gospodarsko sodelovanje

Ob priložnosti so se znova zavzeli tudi za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja. Dnevno v sosednjo Avstrijo na delo hodi najmanj 25.000 Slovencev, od tega kar tretjina na Koroško, je pojasnila ministrica. "Naše gospodarsko sodelovanje je razvejano in zelo dobro. S Koroško ustvarimo deset odstotkov celotne slovenske blagovne menjave z Avstrijo," je povedala.

Spodbudno se ji zdi, da je bilo na tokratnem zasedanju podanih veliko novih pobud za tesnejše sodelovanje tudi na področju znanosti in raziskav, kar bo, kot je prepričana, pripomoglo k večji konkurenčnosti skupne regije.

Sogovornika sta poudarila tudi pomen poglabljanja čezmejnih vezi na kulturnem in drugih področjih ter posebno pozornost namenila športu. Strinjala sta se, da se skupaj s Furlanijo - Julijsko krajino še letos skupaj z nacionalnimi olimpijskimi komiteji dogovorijo o organizaciji mladinskih zimskih olimpijskih iger. Te bi lahko bile korak k uresničitvi ideje o olimpijskih igrah treh dežel.

Mnenja se tudi razlikujejo

Beseda pa je tekla tudi o področjih, na katerih Slovenija in avstrijska Koroška nimata enotnega mnenja. "Teh področij ni veliko, me pa veseli, da se lahko o njih pogovorimo na prijateljski ravni," je dejal Kaiser, ki je omenil izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in slovenski strani sporočil varnostne pomisleke.

Fajon pa je v povezavi z začasnim nadzorom na meji, ki ga Avstrija izvaja že deveto leto, ponovila stališče, da je Slovenija zaprisežena zagovornica obnove prostega prehajanja meja v schengenskem območju. "Tudi evropska komisija je državam članicam priporočila, da mejni nadzor nadomestijo z drugimi ukrepi," je dejala ministrica.