Pogled na lokacijo načrtovanega vetrnega polja Rogatec (vizualizacija) Foto: Radio Maribor/DEM
Pogled na lokacijo načrtovanega vetrnega polja Rogatec (vizualizacija) Foto: Radio Maribor/DEM

Dravske elektrarne Maribor načrtujejo postavitev petih vetrnih elektrarn na Maclju v občinah Rogatec in Žetale. V Občini Rogatec so projektu načeloma naklonjeni in si obetajo tudi koristi za občinski proračun in infrastrukturo, v Občini Žetale pa si najprej želijo več posluha države za svoje razvojne projekte. Dravske elektrarne vetrno polje načrtujejo tudi na Ojstrici in Paškem Kozjaku.

Za razliko od Ojstrice na dravograjskem, kjer projektu Dravskih elektrarn nasprotujejo krajani, na rogaškem območju večjega nasprotovanja vetrnim elektarnam ni zaznati. Župan Rogatca Martin Mikolič ocenjuje, da so Dravske elektrarne dobro izbrale lokacije petih turbin stran od naselij, postopke vodijo v okviru Državnega prostorskega načrta in transparentno, prav tako gre za resno in zaupanja vredno podjetje: "Zadržkov do tega, da bi vetrni agregati na območju Občine Rogatec stali, ni bilo. Lokacija je na hribovitem delu pobočja Loga, Maclja proti hrvaški meji, kjer ni poseljenosti in tudi vizualno zadeva ni tako problematična kot morda kje drugje."

Oddaljenost od najbližje hiše bo 800 metrov. V Rogatcu si od projekta obetajo koristi – poleg subvencije države, ki bi za tri turbine znašala 3,6 milijona evrov ali več kot 80 odstotkov letnih občinskih prihodkov, še letno nadomestilo in boljše ceste. "Vsekakor si od projekta nekaj obetamo. Že na prvem srečanju na to temo sem dejal, da v naši občini vetra zastonj ne bomo dali," dodaja Mikolič.

Razpoloženje je nekoliko drugačno v sosednji Občini Žetale, kjer bi stali dve turbini vetrnega polja Rogatec. Projektu ne bodo prikimali, a ne zaradi vpliva na okolje, ampak zaradi neposluha države, ki jih omejuje pri razvojnih načrtih, pravi župan Anton Butolen: "Načeloma nismo proti, ampak če imamo mi ovire na vsakem koraku, ne vem, zakaj bi dajali soglasje."

DEM za vetrno polje Rogatec trenutno pripravlja okoljsko poročilo; v isti fazi je tudi projekt Paški Kozjak, najdlje pa so pri projektu Ojstrica, kjer čakajo na sprejetje Državnega prostorskega načrta, gradnja pa bi se lahko začela leta 2024.

Podrobneje o načrtih DEM na področju vetrne energije in odzivih v lokalnem okolju v posnetku Radijske tribune na spodnji povezavi.

Dravske elektrarne na poti do vetrnih turbin na Maclju, Ojstrici in Paškem Kozjaku