Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis državljana Slovenije znaša 5,37 t. i. globalnega hektarja (gha), Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja …). Če bi vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih, so navedli na Inštitutu za zdravje in okolje.

"To kaže, da je naša trenutna poraba naravnih virov prevelika in da moramo sprejeti trajnostne ukrepe za življenje znotraj meja vzdržne rabe naravnih virov," opozarjajo.

Alessandro Galli iz organizacije Global Footprint Network je dejal, da je Slovenija, tako kot večina ostalih držav EU-ja, v preteklih desetletjih ubrala pot razvoja z ekonomskim modelom, potratnim z naravnimi viri. "Slovenski dan ekološkega dolga tako opozarja na položaj, ki ga ne moremo več ignorirati, hkrati pa slovensko družbo poziva k prizadevanju za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in življenjski slog," je dodal.

Slovenija se podobno kot številne druge države po svetu spopada z izzivom uravnoteženja gospodarske rasti in razvoja ter potrebe po zmanjšanju svojega ekološkega odtisa. Njen ekološki odtis že več let zapored presega biokapaciteto države.

Ukrepi za zmanjšanje okoljskega vpliva

Slovenija sprejema ukrepe za zmanjšanje svojega okoljskega vpliva in spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi prizadevanja za povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.
Strategija razvoja Slovenije 2030 med drugim predvideva znižanje ekološkega odtisa za 20 odstotkov. Vlada pa namerava sprejeti podnebni zakon ter posodobiti Nacionalni energetski in podnebni načrt.

"K ekološkemu odtisu več kot polovico prispeva ogljični odtis, kar nakazuje na čezmerno potrošnjo in netrajnostne navade. Z nekaterih vidikov sicer že postajamo učinkovitejši, na primer pri porabi goriv za vožnjo, a kljub temu vse več poti opravimo z osebnimi vozili," so v inštitutu navedli državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla.

Da bi dosegli cilj za petino znižanega ekološkega odtisa do leta 2030, sta poleg tehnoloških rešitev potrebna prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo in korenita sprememba navad naše družbe, je poudaril Vajgl.

Kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa

Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je dejal, da so ključni hitro in učinkovito uvajanje ukrepov na nacionalni ravni, kot so razvoj učinkovitega javnega prevoza, trajnostno upravljanje in prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, uvajanje obnovljivih virov energije ter spodbujanje krožnega gospodarstva.

Inštitut je razvil slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, s katerim lahko vsak na enostaven način preveri, kako njegova dejanja vplivajo na okolje.