Foto: BoBo
Foto: BoBo

V sindikatu kmetov so v sporočilu za javnost poudarili, da je prodaja večinskega deleža podjetja v gospodarskem svetu povsem normalno dejstvo, prodaja skupaj s pravico do uporabe in upravljanja več kot 3500 hektarjev kmetijskih zemljišč v lasti države pa je nekaj popolnoma drugega. "Prepuščanje naravnih bogastev slovenskega naroda tujim upravljavcem bo imelo dolgoročno velike strateške posledice za prehransko suverenost Slovenije," so opomnili.
Od odgovornih zahtevajo, da v prihodnje omejijo ali preprečijo prenos upravljanja naravnih bogastev, med katerimi so tudi kmetijska zemljišča, tujcem ali gospodarskim družbam, ki so večinsko v tuji lasti.

Ob tem so spomnili, da so ob spremembi zakonodaje že pred leti zahtevali, da če tuji državljan ali podjetje prevzame večinski delež v podjetju, to ne bi moglo prenesti pravic do upravljanja kmetijskih zemljišč. Na to so opozorili tudi ob prevzemu Perutnine Ptuj.

"Ko tujec postane lastnik kmetije oziroma kmetijskega podjetja, je na kocki tudi prehranska suverenost države. Kmetijska podjetja namreč javno zatrjujejo, da zagotavljajo pretežni delež pridelave hrane v Sloveniji," menijo v sindikatu, kjer se sprašujejo, ali prehranska suverenost države skrbi samo kmete ter ali bodo kmetijska podjetja z večinskim tujim lastnikom na slovenskih poljih "skrbela za slovensko prehransko suverenost ali le interes lastnika".

Po oceni sindikata je zdaj "zadnji čas, da se odločevalci v korist slovenskega naroda postavijo zase in za nas ter ob poteku zakupnih pogodb odvzamejo državna kmetijska zemljišča pravnim subjektom v večinsko tuji lasti".

V najemu več kot 3000 hektarjev zemljišč

Podobna opozorila v povezavi s prodajo Panvite hrvaški storitveni družbi Mplus so v sredo poudarili tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Njen predsednik zbornice Roman Žveglič je pojasnil, da skupina Panvita od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov najema več kot 3000 hektarjev kmetijskih zemljišč, za katera novi lastniki avtomatsko pridobijo zakupne pogodbe.

Zato se je zavzel za spremembe zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ki bi ob menjavi lastnikov omogočile prekinitev starih in sklenitev novih najemnih pogodb, kar so predlagali že ob prodaji Perutnine Ptuj ukrajinskemu lastniku. Po Žvegličevih navedbah bi si morala tako, kot to velja za posamezne fizične lastnike, tudi "država vzeti pravico, da s svojo lastnino sama razpolaga". "Ne vemo, kako se bodo stvari vrtele naprej. Tuji lastniki imajo svoje resurse in strategijo, kar lahko v končni fazi dolgoročno samo oslabi prehransko varnost Slovenije," je še ocenil Žveglič.

Mateja Čalušić v Odmevih. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Mateja Čalušić v Odmevih. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

Čalušić: Lahko samo budno spremljamo, kako se skrbi za kmetijska zemljišča

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je v Odmevih v pogovoru z Igorjem Bergantom dejala, da razume strahove in pomisleke tudi zaradi tega, kaj se je v preteklosti dogajalo z agroživilskimi podjetji v lasti Republike Slovenije. "Kar se tiče ministrstva za kmetijstvo in same prodaje podjetja, poudarjamo, da je v zasebni lasti, pa mislim, da je vsak komentar odveč," je dejala in dodala, da lahko na ministrstvu "samo budno spremljamo kot država, na kakšen način se skrbi za kmetijska zemljišča, ki so v zakupu omenjenih podjetij".

Čalušić priznava, da v preteklosti "morda nismo znali, nismo bili pripravljeni postaviti (prehranske strategije, op. a.) kot nacionalno prioriteto in se tako tvorno in gospodarno obnašati tudi do agroživilskih podjetij". "V zadnjih mesecih od mojega nastopa na mandat so ugotovitve, da prehranska veriga, krog ni sklenjen. Povezovanje in sodelovanje v prehranski verigi ni sklenjeno – vse od pridelovalca, od kmeta, pa na koncu do potrošnika – in menim, da v tem trenutku tudi na ministrstvu in na vladni ravni namenjamo vso pozornost reševanju takim izzivom, ki bi v končni fazi morali biti naš državni temelj," je še dejala.

"Treba se je strateško in ciljno usmerjeno odločiti, kako bomo namenjali denar in same subvencije v kmetijsko panogo"

In kakšni so njeni koraki, da bi prehransko verigo povezala? "Ustrahovanje, da se nam lahko kar koli dogaja okrog prehranske varnosti in samooskrbe ob taki podjetniški potezi, to je prva stvar, ki se nam ne bi smela dogajati v sklopu sodelovanja med samimi deležniki," pravi in dodaja: "Predvsem pa menim, da se je treba strateško in ciljno usmerjeno odločiti, kako bomo namenjali denar in same subvencije v kmetijsko panogo, na kakšen način, kakšne kmetije želimo spodbujati, kako pomagati mladim, da se odločajo za poklic, in predvsem – kako se lahko kmetije tehnološko in napredno razvijajo. Mislim, da potrebujemo čisto vsakega v verigi, da smo lahko vsaj deloma samooskrbni – to nam danes kažejo številke. In da imamo višje cilje, višje ambicije, na kar nas tudi stroka opozarja – stroka, ki je bila prevečkrat tudi izključena iz verige." Kot je še poudarila, morajo vsi deležniki "tvorno sodelovati, vključevati, ne izključevati – in tako lahko pridemo do želenega cilja".

"Prevečkrat so parcialni interesi premočni, da bi lahko prišli na najvišji ravni do dogovorov"

O Žvegličevem predlogu pa Čalušić pravi: "To, da se je večkrat poskušalo spreminjati zakon o kmetijskih zemljiščih, ki se dotika problematike, tudi v letu 2019 ... to je pa tisti konsenz, dialog, ki ga morajo vsi, ki so soudeleženi v kmetijsko in zemljiško politiko v Sloveniji, najti, moramo priti do skupnih dogovorov, na kakšen način želimo zemljiško politiko in upravljanje skozi sklad kmetijskih zemljišč voditi kot država." Poudarila je, da so "prevečkrat parcialni interesi premočni, da bi lahko prišli na najvišji ravni do dogovorov".

Povedala je še, da se na ministrstvu zavedajo problematike upravljanja zakupljenih kmetijskih zemljišč: "Absolutno bomo spremljali, da se kmetijska zemljišča upravlja brez mahinacij, to je ključno, ne glede na to, ali imajo to v zakupu posamezna podjetja ali pa kmetijska gospodarstva, in absolutno iskali optimalnejše rešitve."

"Seveda pa bo tu potreben posluh vseh deležnikov, brez delovanja s figami v žepu, kako želimo nekaj spremeniti. Na koncu, ko želimo priti do teh želenih sprememb, se nikoli nič ne zgodi, ker se vsak poteguje samo za parcialne interese." Prepričana je, da morajo vsi vpleteni delovati tvorno, "da lahko pridemo do boljših rešitev in pomagamo slovenskim kmetom in tudi podjetjem, ki skrbijo za našo prehransko varnost", je še dejala v Odmevih.

Kmetijska ministrica ob prevzemu Panvite miri

Odmevna prodaja Panvite

Panvita je v sredo sporočila, da je hrvaška storitvena družba Mplus, ki deluje v panogah kontaktnih centrov, informacijske tehnologije in služb za zaposlovanje, postala 51-odstotna lastnica skupine. Vrednost naložbe je 50 milijonov evrov, po pridobitvi vseh potrebnih soglasij pa bo omogočala rast in širitev skupine z nadaljnjimi prevzemi, so dodali.

Med razlogi za prodajo skupine družbi Mplus je predsednik uprave skupine Peter Polanič poudaril, da so v njem "prepoznali najboljšega strateškega partnerja za razvoj ter pozicioniranje Panvite in nove skupine kot vodilne živilske družbe v regiji".

Predsednik uprave Panvite Toni Balažič pa je v oddaji 24 ur zvečer dejal, da je vstop hrvaške družbe Mplus v lastništvo agroživilske skupine Panvita priložnost za nadaljnji razvoj, ne pa grožnja zaposlenim in kmetom. Zagotovil je nadaljnje odgovorno upravljanje kmetijskih zemljišč, ki jih ima Panvita v zakupu od države.

Balažič je v oddaji 24 ur zvečer ponovil, da so v Panviti že nekaj časa iskali partnerja, ki bi jim pomagal pri razvoju na trgu, ki je zelo konkurenčen in na katerem prevladujejo veliki igralci, in ki bi podprl njihovo vizijo, da v petih letih postanejo regijska skupina s 400 milijoni evrov prihodkov. Po njegovih zagotovilih bo večina denarja ostala v podjetju in bo namenjena za razvoj, naložbe in zaposlovanje. Zatrdil je tudi, da vse poslovne funkcije in procesi ostajajo v Sloveniji.

Glede skrbi iz kmetijskega sektorja o usodi več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, ki jih ima Panvita v zakupu, je dejal, da razloga za bojazen ni. Panvita po njegovih navedbah zemljišča odgovorno upravlja in skoraj vse pridelke in izdelke proda v Sloveniji. Tako bo tudi vnaprej, je napovedal. Dozdajšnji lastniki, družina Polanič, so si medtem zagotovili, da bodo morali v celoti soglašati s kakršnimi koli spremembami v povezavi z zemljišči, je pristavil.