Tanja Fajon. Foto: BoBo/Borut Živulović
Tanja Fajon. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Slovenija je v dveh desetletjih članstva v EU-ju zrasla in se razvijala, krepila svoje mednarodne vezi ter postala aktivna soustvarjalka evropske prihodnosti," je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Presodila je, da je pot Slovenije v okviru Unije zgled uspešne integracije in sodelovanja, ki temelji na vrednotah spoštovanja in solidarnosti.

Po besedah ministrice je Slovenija v 20 letih v EU-ju pokazala, da lahko majhne države igrajo ključno vlogo v veliki skupnosti. "Slovenija se je izkazala kot glas razuma in zagovornica miru, tudi v najtežjih mednarodnih razmerah," je poudarila.

Po njenem mnenju bi se morala Slovenija v prihodnje še tesneje povezovati na tistih področjih, na katerih deli ključne skupne interese. Navedla je področje razvoja znanosti in izobraževanja, bančne in monetarne unije ter varnost in obrambo.

Matej Accetto. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Matej Accetto. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Accetto: Vstop v EU je bil izjemnega pomena

Vstop v EU pred 20 leti je bil izjemnega pomena ne zgolj za politično identiteto in gospodarski razvoj Slovenije, temveč tudi za njen pravni red, je ob sredini obletnici članstva v EU-ju poudaril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Kot je dejal, se je namreč Slovenija pridružila skupnosti, ki je nastala predvsem kot pravna skupnost.

Accetto je v poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo poudaril še, da EU kot pravna skupnost preizprašuje možnosti sobivanja držav, zavezanih prvinam samobitnosti in suverenosti, v soodvisni mednarodni oziroma naddržavni skupnosti, ustanovljeni za doseganje skupnih ciljev.

Alexander Schallenberg. Foto: Reuters
Alexander Schallenberg. Foto: Reuters

To je po njegovih besedah med drugim mogoče razbrati v povsem praktičnih pravnih učinkih zahtev prava Unije kot "domačega" pravnega reda v članicah, so sporočili z ustavnega sodišča. Accetto je ob tem opozoril, da proces iskanja prave narave ter obsega evropske naddržavne skupnosti in njenega pravnega reda še ni končan. "Zelo trdno pa sta oba, Unija kot politična tvorba in njen pravni red kot odraz vzajemnih zavez držav članic, prvini našega pravnega (in ustavnega) vsakdanjika, ki ju moramo spoštovati in tvorno soustvarjati," je dodal.

Schallenberg: Širitev je najmočnejše geopolitično orodje

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je ob 20. obletnici širitve EU-ja na deset držav, tudi na Slovenijo, dejal, da je bila ta širitev mejnik za Avstrijo in EU, ki je prispeval k stabilnosti in blaginji v Evropi. Z njo se je odprlo novo poglavje v zgodbi o uspehu evropskega povezovanja, je dejal v današnji izjavi.

V sredo zaznamujemo 20. obletnico pristopa Estonije, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške, Slovenije, Češke, Madžarske in Cipra k EU-ju. "Širitev EU-ja leta 2004 je bila mejnik za Avstrijo in EU. Prispevala je k stabilnosti in blaginji po vsej Evropi. Sosedje so postali partnerji in prijatelji, s katerimi zdaj tesno sodelujemo na vseh ravneh. Če EU-27 ne bi obstajal, bi si jo bilo treba izmisliti še danes," je v sporočilu pred zaznamovanjem 20. obletnice največje širitve v zgodovini EU-ja zapisal avstrijski zunanji minister Schallenberg.

Slovenska mesta se bodo na pobudo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji na današnji predvečer širitve EU leta 2004 simbolno pridružila praznovanjem po vsej Evropi, še posebej v desetih državah, ki so 1. maja 2004 vstopile v Evropsko unijo.

Osvetljeni bodo ljubljansko Tromostovje, fontana in kužno znamenje na Glavnem trgu v Mariboru ter Grad Maribor, Celjski grad, Gimnazija Kranj, Rotovž v Novem mestu, dvorec Rotenturn v Slovenj Gradcu, Hočevarjev mavzolej v Krškem, prireditveni prostor Park Vista ob Velenjskem jezeru ter občinska palača na Tartinijevem trgu v Piranu.

S tem petim krogom širitve se je Avstrija z vzhodnega roba preselila v središče Evrope, je še sporočil Schallenberg. Odprlo se je novo poglavje v zgodbi o gospodarskem in človeškem uspehu evropskega povezovanja, kakršnega še ni bilo.

Avstrija je imela od širitve EU-ja večjo gospodarsko korist kot skoraj katera koli druga država članica EU-ja, je dodal Schallenberg, ki je prepričan, da je treba uspešen projekt širitve EU-ja nadaljevati. "Zato si bomo še naprej po najboljših močeh prizadevali za čim hitrejše približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Teh šest držav je manjkajoči kamenček v evropskem mozaiku in brez njih Evropska unija ni popolna. Pri tem ne gre le za altruizem, ampak tudi za dobro razumljene lastne interese. Imamo izbiro med izvozom stabilnosti in uvozom nestabilnosti," je menil.

"Širitev EU-ja je najmočnejše geopolitično orodje, ki ga imamo na voljo. Ne nazadnje gre za preprečevanje škodljivega vpliva tretjih strani in sporočanje, da so tudi Ukrajina, Moldavija in Gruzija del evropske družine," je še dejal Schallenberg v sporočilu, ki so ga danes posredovali z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani.

Sorodna novica 20 slovenskih let v Evropski uniji: zvezda Evrope ali misija izgubljenih priložnosti?

Michel pozval k novi širitvi leta 2030

Tako EU kot tudi države kandidatke morajo biti do leta 2030 pripravljene na širitev EU-ja, je ob 20. obletnici velike širitve Unije, ko se ji je pridružila tudi Slovenija, ponovil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Širitev je temelj evropske strateške suverenosti, je še poudaril.

"Širitev je temeljni kamen naše strateške suverenosti. Države kandidatke in institucije EU-ja čaka še veliko dela. Do leta 2030 moramo biti na obeh straneh pripravljeni na širitev," je Michel v današnjem zapisu na družbenih omrežjih ponovil svojo zavezo z Blejskega strateškega foruma konec avgusta lani.

Kot je povedal na ponedeljkovi slovesnosti ob 20. obletnici največje širitve EU-ja do zdaj, to za države kandidatke pomeni sprejetje potrebnih reform in razrešitev vseh dvostranskih sporov. EU pa mora reformirati svoje programe, proračun in način odločanja.

Charles Michel. Foto: Charles Michel/X
Charles Michel. Foto: Charles Michel/X

"Leta 2004 so naši predhodniki razumeli veličino izziva. Njihov cilj je bil znova združiti celino, razdejano od stoletij vojn in delitev. Danes pa je na preizkušnji naša generacija, da naredimo našo Evropsko unijo močnejšo, bolj suvereno, vplivno, povezano in enotno. Smo na pragu novega zgodovinskega trenutka za našo Unijo. Zgrabimo ga z obema rokama," je še povedal Michel.

Slovesnost ob obletnici širitve leta 2004, ko se je Uniji pridružilo deset novih držav, je potekala na predvečer neformalnega zasedanja ministrov za evropske zadeve. Na tem so se jim prvič do zdaj pridružili njihovi kolegi iz vseh desetih sosednjih držav z evropsko perspektivo, torej šestih zahodnobalkanskih držav, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter Turčije.

Vera Jourova. Foto: EPA
Vera Jourova. Foto: EPA

Jourova: Pravica članic do veta bo pod vprašajem

V torek so ministri razpravljali o vladavini prava v širitvenem procesu in prihodnosti Unije. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za preglednost in vrednote, je po srečanju izrazila pričakovanje, da se bo razprava, povezana z nadaljnjimi širitvami, vrtela predvsem okrog pravice članic do veta pri glasovanjih v Svetu EU-ja, 7. člena pogodbe EU-ja, ki opredeljuje ukrepanje proti članici, ki ne spoštuje vladavine prava, in proračuna.


Rop: Varnost je izjemnega pomena

Tone Rop. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Tone Rop. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Na to temo se je v Odmevih voditeljica Tanja Starič pogovarjala z nekdanjim predsednikom vlade Tonetom Ropom.

Kot nekdanji predsednik vlade ste med drugim sodelovali v pristopnih pogajanjih Slovenije z Evropsko unijo in kot premier 1. maja 2004 skupaj s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem odštevali sekunde do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Je bilo to odštevanje del protokola, scenarija ali je bilo spontano?
Protokol je bil, da bova skupaj, vendar so čustva poletela in sva nekako spontano začela odštevati. To so bili res lepi trenutki. To me spominja na za eno zadnjih izjav gospoda Prodija, ko je rekel, da je eden najlepših trenutkov bil ravno ta v Sloveniji, ko sva bila na meji in sva odštevala. Rekel je, da je to nekaj, kar nikoli ne more in nikoli ne bo pozabil, da pa se je predvsem takrat čutilo v zraku neko veselje, sreča in vera v prihodnost.

In veliko upanje. V enem od intervjujev, ki ste jih dali zdaj, pravite, da ste bili takrat prepričani, da bomo državljani Slovenije čez 20 let, torej v prihodnosti, živeli bolje, da je to velika priložnost. Nekateri podatki res kažejo, da živimo bolje, standard je zagotovo boljši. Po drugi strani pa so tudi opozorila, da smo pri nekaterih točkah zastajali, recimo, pred desetimi leti smo bili na 90 odstotkih rasti Evrope – in smo še vedno. Zakaj?
Zdaj smo nekoliko višje, zdaj smo na 93 odstotkih. Slovenija je šla čez dve relativno težki gospodarski krizi, leta 2008 in leta 2020, to je bila covidna kriza. Treba je priznati, da je takrat Slovenija šla čez te krize nekaj slabše kot ostale države članice Evropske unije. Se je pa uspela pobrati.

Zakaj pa je šla slabše?
To so dolge zgodbe. Ena je povezana z ekonomsko politiko pred veliko krizo leta 2008, kjer se je Slovenija pretirano zadolževala, kjer se je preveč odprla, kjer se je pregrevalo gospodarstvo in je potem prišlo do relativno zelo velikih težav, ko smo vstopili v krizo. Moram reči, da je vlada takrat po moji oceni podcenjevala resnost dogodkov. Druga je bila covidna kriza, kjer je pa Slovenija delila usodo evroobmočja. Analize in raziskave za tisto obdobje kažejo, da subvencije in državne pomoči niso bile ravno najbolje odmerjene, da so pravzaprav tiste dejavnosti, ki so bile najbolj prizadete, relativno niso dobile dovolj in da so dobile nekatere dejavnosti, kjer to ne bi bilo treba. Zato je bila tudi v tem primeru kriza nekaj globlja, kot bi sicer lahko bila. Vendar po covidu ugotavljamo, da Slovenija beleži relativno solidno gospodarsko rast, da smo nadoknadili nekaj zaostanka in da smo zdaj približno na 93 odstotkih. Primerjamo se z ostalimi državami. Ko smo vstopali – če primerjam primerljive države – smo bili za Grčijo in za Portugalsko. O Grčiji ne bi govoril, ker vemo, kakšna usoda jo je doletela ...

... se spomnimo trojke.
Za Portugalsko smo zaostajali za približno za 15 odstotnih točk. No, danes jo prehitevamo za 3 odstotne točke, tako da je Slovenija imela solidno gospodarsko rast. Plače so se v tem času realno dvignile za približno 30 odstotkov ...

... kljub inflaciji. Pravite, da je Slovenija težje šla čez obdobje finančne krize, pa tudi po covidni krizi. To so pravzaprav ukrepi vlade. Deset let smo že v neprestani politični krizi, vlade ne dokončujejo mandata. Koliko sta politična kriza in neenotnost krivi za zaostanke, kolikor jih pač je?
Težko rečemo, da so to bili temeljni razlogi; za prvi zaostanek so bile pač krive napake v ekonomski politiki, ki so se takrat dogajale. Saj so se dogajale v mnogih novih državah članicah Evropske unije. Vse je bilo dobro, vse je bilo krasno in vsi so želeli še hitreje rasti. To je bilo narobe, ker si država ni ustvarjala rezerve za slabe čase. V času covida je bilo to stvar kakovosti ekonomske politike. Morda bi lahko kaj boljšega storili, ampak smo storili, kar smo in smo vsaj v covidni krizi delili usodo drugih držav.

Vi ste takrat bili del vladne politike. Očitek je tudi ta, da je Slovenija že takrat šla prepočasi v reforme. Imela je to gradualistično politiko. Koliko je to težava – premajhna odločnost?
Če pogledamo obdobje pred vstopom v Evropsko unijo, je Slovenija zaznavala okrog 4-odstotno povprečno gospodarsko rast in ravno ta gradualistični postopni prestop pravzaprav ni naredil kakšne velike škode. In zato smo šli najbolje pripravljeni v Evropsko unijo. Za tisto obdobje bi rekel, da smo delali reforme, izvedli smo pokojninsko reformo, peljal sem tudi privatizacijo in tako naprej.

Kako je pa zdaj z reformami?
Dejstvo je, da Slovenija pač strukturnih reform ni bila sposobna narediti, in to se vidi v vseh dokumentih OECD-ja in Evropske unije. Zakaj, jaz seveda ne morem komentirati. Nedvomno pa je, da ni izvedla zdravstvene reforme in ni izvedla reforme na področju davkov. Upam, da bo storila kaj na področju pokojninske reforme in da bomo priča pravi pokojninski reformi. Pri pokojninski reformi je zmeraj tako, da lahko nekaj storiš, pa v bistvu nisi nič storil.

Za konec greva še k prihodnosti Evropske unije. Pred 20 leti je bil optimizem. Vemo, kaj se po tem dogajalo. Ni samo Slovenija šla čez krize, migrantske in vse druge. Pravite, da bo varnost prva tema v Evropski uniji. Kako vidite prihodnost Evropske unije in kaj pomeni varnost? Oboroževanje, priprave na ...
Tako je. Vsi skupaj lahko to opazujemo. Slovenija je sestavni del Evropske unije in razprav o strategiji razvoja Evropske unije. Če pogledate zadnje izjave francoskega predsednika Macrona, če poslušate predstavnike vseh političnih strank o prihodnosti EU-ja na tem srečanju v Evropskem parlamentu, bilo je zelo malo tistih, ki ne bi rekli, da je v tem trenutku glede na geopolitične razmere varnost nedvomno izjemnega pomena. Evropa mora več vlagati v varnost. To je postala ena od osnovnih prioritet. Prioriteta seveda ostaja zeleni prehod, vse, kar je povezano s podnebjem, digitalizacijo in da ne naštevam naprej. Ampak, nedvomno, zaradi teh okoliščin, v katerih smo se znašli, bo varnost ena najpomembnejših.

To je za nas državljane srhljivo sporočilo. To pomeni, da se bojimo prihodnosti oziroma da imamo neko tesnobo pri tem.
Sporočilo je v bistvu to, da se Evropska unija prilagaja okolju, v katerem smo. Okolje je tisto, ne Evropska unija, ki je generiralo relativno resne geopolitične krize in tudi velike strukturne premike. Evropska unija se temu mora prilagoditi in mislim, da ni alternative.

Vstop v zvezo 1. maja 2004

Slovenija je 1. maja 2004 vstopila v EU še skupaj s Češko, Slovaško, Madžarsko, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Ciprom in Malto. To je bila največja širitev v zgodovini Unije. Slovenija je z vstopom v EU in zvezo Nato, v katero je vstopila dober mesec prej, izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi. Osrednja slovesnost ob obletnici bo 9. maja, na dan Evrope, na Trgu Evrope v Novi Gorici. Tam je bilo slovesno že pred 20 leti, ko sta se srečala tedanji premier Anton Rop in takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Letos bosta slavnostna govornika premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič.

Rop o 20 letih od vstopa v Evropsko unijo