Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Delo zanje ni več absolutna vrednota, bolj cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Delodajalci pa se na nove zahteve večinoma odzivajo prepočasi. Ponekod, denimo v zdravstvu in gostinstvu tudi zato vse težje zapolnijo delovna mesta.

Prav mlajše generacije so bile prve žrtve družbenih sprememb tudi na področju dela. Na stisko zaradi strahu pred nezaposlenostjo, dolgim čakanjem na ustrezno zaposlitev po koncu študija so se odzvale s postopnim spreminjanjem odnosa do dela kot najvišje vrednote življenja. Zgodil se je določen premik, pojasnjuje socialna psihologinja Mirjana Ule.

"Od potrebe po materialno-kariernem dokazovanju do premika, ki bi mu rekli premik h kakovosti življenja. To pomeni, ne, da me delo ne zanima, ampak delo mora biti smiselno. Moram čutiti neko samopotrditev, samorazvoj preko dela. Lahko se prilagajam na različne načine, nisem se mu pa pripravljena v celoti predati," pravi.

To pa zato, ker je začasno delo danes prevladujoča oblika.

Sara iz Ajdovščine ima sicer polno zaposlitev, vendar se je odločila za 6-urni delavnik. Za delo je zdaj bolj motivirana, zato ima koristi od tega tudi delodajalec, pravi. In čeprav ustrezno nižja plača zahteva določena odrekanja, ne razmišlja, da bi spet delala osem ur na dan.

"Šesturni delovnik mi vsak dan omogoča, da si v miru skuham zdravo kosilo, da delam na vrtu, telovadim, berem, da se družim s prijatelji, tako da zame je zagotovo vredno."

Pomembni so tudi odnosi na delu, pravice, spoštovanje, dostojanstvo. Dokazano so najbolj uspešna prav delovna okolja, kjer delavci niso zgolj številke, kjer delodajalci poskrbijo zanje, tudi s fleksibilnim delovnim časom, poudarja Mirjana Ule. "Mislim, da bo treba na drugi strani, pri delodajalcih pravzaprav spet spremeniti ta občutek za človeka."

K spremenjenim vrednotam mladih generacij so prispevali tudi družinska vzgoja, individualizacija in razkroj skupnosti, še pojasnjuje Ule.