Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
Po belih in črnih tipkah - veliki pianisti in mojstri klavirske igre; oddaja o pianistih preteklosti, njihovih življenjih, o velikem slogu, moči osebnosti in hipnotični avtentičnosti njihove umetnosti.
Slovita brazilska pianistka Guiomar Novaes je v prejšnjem stoletju uživala svetovni ugled, številni jo upravičeno prištevajo med največje pianiste 20. stoletja. Klavir se je začela učiti s štirimi leti pri Antonietti Rudge, brazilski pianistki z veliko mednarodno kariero, od desetega leta pa je nadaljevala pri italijanskem pianistu Luigiju Chiaffarelliju, učencu Ferruccia Busonija. Njena koncertna kariera se je kmalu razcvetela in pri trinajstih letih je ime Guiomar Novaes v São Paulu že doseglo ušesa vladnih veljakov, ki so ji namenili štiriletno štipendijo za študij v Evropi. S Chiaffarellijem sta izbrala Pariz, v katerem je poučeval sloviti Isidor Philipp. Na sprejemnem izpitu na pariškem konservatoriju se je uvrstila na prvo mesto med 389 kandidati. Središče njenega repertoarja so bila dela Fréderica Chopina. Njene izvedbe veljajo za izvirne in spontane, klavirski ton je prepoznaven, žameten, barvit, tehnika vedno v službi glasbe. Njena interpretacija se ne opira na zunanje učinke; občudujemo lahko legato, ki je pri današnjih pianistih že skoraj izumrl. Izvedbe so vedno sveže in v njih ni čutiti dolgih ur toge, mehanične vadbe.
"William Kapell je umrl pri enaintridesetih letih, kar je bila za glasbeni svet velika izguba. Bil je moj rojak - pripadala sva isti generaciji... Na neki način je bil tudi moj tekmec. Imel je svoje oboževalce in podpornike, jaz pa svoje. Vendar sva bila zelo dobra prijatelja. Tudi za nazaj še vedno menim, da je bil največji talent, največji pianist moje generacije. Že pri tistih letih je zapustil neoprijemljive dokaze o svojem talentu. Poslušajte njegov posnetek Chopinove Sonate v h-molu. To je velik dosežek. Zame je bil enakovreden Dinu Lipattiju v Evropi ali Gilelsu v Rusiji ...«, je zapisal Eugene Istomin.
Ko je orožje potihnilo, so se stvari počasi vrnile v stare tire, vendar je vojna pustila svoje posledice. Artur Schnabel se ni nikoli več vrnil v Evropo, Rubinstein pa je koncertno bojkotiral Nemčijo. Nekatere evropske pianiste so obtožili sodelovanja z agresorjem in so imeli težave z nastopanjem čez lužo, kamor so se poleg drugih zatekli Arrau, Serkin in Horowitz. V tem času se je v Združenih državah uveljavljala mlada generacija pianistov, rojenih na ameriških tleh.
Združene države Amerike so na prelomu 19. in 20. stoletja postale pianistično središče sveta. Paderewski, Rahmaninov, Hofmann, Schnabel in drugi so emigrirali v Ameriko. Sledili so jim mnogi iz mlajše generacije, med njimi štirje velikani klavirske igre: Rubinstein, Horowitz, Arrau in Serkin. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja in pozneje so se na ameriških tleh začeli uveljavljati pianisti iz po večini družin, ki so pred prvo svetovno vojno tja emigrirale iz Rusije, Poljske, Avstrije ali Nemčije.
Predvajamo in predstavljamo Klavirsko sonato v e-molu, op. 28 Nielsa Gadeja v izvedbi pianistke Marianne Shirinyan, zbirko šestih klavirskih skladb Spomini na Dresden, op. 118 Antona Rubinsteina - predstavil jo bo pianist Joseph Banowetz - in ciklus šestih klavirskih skladb Glasbeni večeri, op. 6 Clare Schumann, ki ga bo izvedla Konstanze Eickhorst.
Neveljaven email naslov